Turizem kot pozitivna zgodba? Odvisno, koga vprašaš

Kaj je turizem naredil za urbanizem? To je bilo izhodiščno vprašanje za sociologa dr. Aidana Cerarja, ki se ukvarja z ustvarjanjem prostora, oblikovanjem skupnosti v urbanem okolju, mobilnostjo, pa tudi z mestnim turizmom. Govorila sva predvsem o Ljubljani, zato nisem pričakovala enostavnih odgovorov, a razkrila se je precej kompleksnejša slika, kot si jo ustvarimo zunanji opazovalci.

Si urbani sociolog, torej zelo podrobno poznaš mesta. Katero pa je tvoje najljubše mesto?
Več jih je.

Lahko izbereš top tri?
A lahko štiri? Ali pa pet? Hamburg, Utrecht in Antwerpen so verjetno moja najljubša mesta. Posebno mesto pa zavzema še Marseille. Če si ne dovoliš, da te vsakodnevna presenečenja vržejo s tira, je izkušnja neprimerljiva.

In kaj imajo ta mesta skupnega?
Že od nekdaj imam rad mesta, v njih se dobro počutim, še posebej, če jih dobro poznam in če sem v njih nekaj časa živel ter jih tako spoznal z drugega zornega kota, ne le kot obiskovalec.

Mislim, da zgolj kot turist mesto zelo težko začutiš in spoznaš. Tako dobiš zgolj karikaturo mesta, ki si jo izoblikoval sam. Da razumeš mesto in da ga začutiš, moraš izkusiti vsakdanje življenje v njem. Pomaga, če hodiš na faks ali delo, včasih se ti mora muditi, ker nekam zamujaš, in zahajati moraš v prostore, ki jih uporabljajo prebivalci mesta. To so tiste trivialne sestavine vsakdanjega življenja, s katerimi šele zares prideš v stik z mestom. Od tega, kako mesto deluje, kakšni ljudje v njem živijo in kako se ti vklopiš v ta utrip.

Ukvarjaš pa se tudi s pametnimi mesti. Kaj so pametna mesta?
Dobro vprašanje. Pametno mesto je predvsem termin. Buzzword, ki je bil zelo popularen pred desetimi leti.

Če uporabimo eno izmed izhodiščnih definicij pametnega mesta – obstaja jih več – še zmeraj vztrajam na tezi, da je pametno mesto krilatica tehnoloških navdušencev, entuziastov in ponudnikov visokotehnološke opreme, s katero se mesta lahko učinkovito upravlja.

Izkazalo se je, da to ni nujno vedno dober cilj. Načeloma nam tehnologija v upravljanju mesta absolutno lahko pomaga, če s tem rešujemo neko stvarno težavo. A se je veliko mest navdušilo nad tehnologijo, brez resnega razmisleka o tem, katere težave naj bi z novo tehnologijo sploh reševala. Izhajali so torej iz tehnoloških možnosti, ne pa potreb mesta.

Tehnologija zaradi tehnologije?

Da, in tako je termin pametno mesto prišel na nekoliko slabši glas.

Pametno torej ne pomeni, da je tudi prijazno svojim prebivalcem?
Ni nujno, poudarek je po navadi na učinkovitosti. Če se vrneva korak nazaj. A obstaja neumno mesto? Mesta so že tisočletja star koncept in od nekdaj so bila kar pametna. Bila so ključna za to, da smo se kot družba razvili, saj se najrazličnejše inovacije skoraj vedno začnejo v mestih, kjer prihaja do stikov različnih skupnosti, družbenih razredov, idej, trendov in tako naprej. Zaradi te raznolikosti na majhnem prostoru …