Butični turizem s konji za družine in ljudi, ki iščejo mir

Jutro sredi ravnic Dravskega polja. Nad travniki lebdijo meglice, ki jih nežno razpletajo prvi sončni žarki. Tu in tam se razkrije drevesna krošnja ali obris grmičevja, v katerem gnezdijo plahe smrdokavre. Med vso to lepoto narave svoj običajni jutranji ritem živi tudi čreda konj. 

Počasi se jim približaš. Nekaj jih dvigne glavo in te pozorno opazuje. Za hip se srečata dva svetova – njihov in tvoj. Obstaneš. Poslušaš. Dihaš. Opazuješ. Občutiš.

In si.

Tukaj in zdaj.

***

S konji živim že od najstniških let, poklicno pa z njimi rastem že več kot dve desetletji. Kot pedagoginja in sociologinja kulture ter specializirana terapevtka za izvajanje terapije s pomočjo konj se poklicno ukvarjam s podporo otrokom, mladostnikom, družinam in posameznikom. Pri povezovanju z njimi, ustvarjanju bližine, zaupanja in odpiranja prostora za pogovor mi pomagajo in ključno vlogo odigrajo prav konji.

Vedno znova ugotavljam, da človeku ni treba nujno sedeti na konjskem hrbtu, da bi se počutil, kot da je spet »na konju«. Včasih se najpomembnejši občutki in premiki zgodijo takrat, ko samo obstanemo sredi pašnika, opazujemo čredo in se od nje učimo življenjskih modrosti.